»Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom.«
»Če je delavec že zaposlen za krajši delovni čas, na primer za štiri ure na dan, ima takšno pogodbo o zaposlitvi, potem mu pripada tudi sorazmerni regres. Če pa delavec dela krajši delovni čas zaradi posebnih predpisov, na primer zaradi starševstva ali zaradi delne zdravstvene odsotnosti ali pa zaradi invalidnosti, mu pripada celoten regres.«
»Gre za zakon, ki bo vzpostavil krizno shemo za skrajšani delovni čas. Delodajalec bo lahko v primeru nepredvidljivih okoliščin, v katerih se ta kriza sproži, napotil delavca na čakanje na delo, hkrati pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vsaj polovični delovni čas.«
»Če govorimo o področju, ki ga pokriva delovna inšpekcija, gre za kršitve glede izplačila plače, regresa, delovnega časa, odrejanja nadurnega dela, razporejanja delovnega časa, odpravnin, zaposlovanja za določen čas, zagotavljanja agencijskih delavcev.«
»Na žalost je pričakovati, da se bo enaka zgodba ponovila pri subvencioniranju krajšega delovnega časa. Kdo pa bo imel čas nadzorovati, koliko v resnici dela delavec. Določena podjetja bodo z veseljem izkoristila ukrep države, hkrati pa ignorirala delovni čas. Na žalost imamo kar nekaj delodajalcev, za katere že vnaprej vemo, kako bodo ravnali.«
»Navedena kršitev, ki je bila storjena zunaj delovnega časa, ni take narave, da bi bila potrebna odstranitev delavca z dela.«
»Znižanje povprečne plače za junij 2020 glede na plačo za maj 2020 je bilo v precejšnji meri posledica prenehanja izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo v času epidemije covida-19, delno pa tudi uvedbe subvencije za delo s skrajšanim delovnim časom – to je povzročilo povečanje števila zaposlenih oseb, ki so opravljale delo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju